Otroci so v odprtem prostoru bolj motivirani za raziskovanje, spodbudi se njihova radovednost, kreativnost, …
Po zgledu skandinavskih držav se je tudi v Sloveniji, natančneje na Gorenjskem, nekaj partnerjev odločilo izpeljati projekt »Gozd in podeželje – odprto učno okolje mladih« ter tako vzpostaviti vzorčni model, ki bi bil kasneje lahko vključen v šolski sistem na nacionalni ravni. Projekt je nastal na pobudo Občine Kranjska Gora in kranjskogorskega vrtca in je nadgradnja njihovega predhodnega dela.
Projekt vodi Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj skupaj s partnerji Občino Kranjska Gora, OŠ Josipa Vandota Kr. Gora skupaj z vrtcem Kekčevi junaki, OŠ Antona Janše Radovljica, OŠ Gorje, Vrtcem Bled in OŠ Tržič. Projekt sofinancira MKO preko PRP 2007-2013 ( os LEADER), LAS Gorenjska košarica.
Skupna želja sodelujočih je bila, da se projekt najprej predstavi na Gorenjskem in tako vzpostavi model, ki je prenosljiv tudi v druge regije. Pri projektu poleg učiteljev in vzgojiteljev sodelujejo tudi neformalni nosilci znanj, in seveda otroci, ki so v projekt neposredno vključeni. Tako prakso v določenih državah, predvsem skandinavskih, uporabljajo že desetletja, pri nas pa je to večinoma še novost.
Pri projektu gre na eni strani za sklop usposabljanj za učitelje in vzgojitelje, na drugi strani pa za realizacijo, kjer se te metode učenje izvaja direktno z otroki na terenu. Del projekta je tudi sodelovanje z neformalnimi nosilci znanj – z ljudmi, ki se lahko aktivno vključijo v učenje (kmetje, čebelarji, gozdarji, …). Na tem področju se je tako vzpostavila mreža odprtega učnega okolja za naše otroke v vrtcih in osnovnih šolah.
Odprto učno okolje mladih (outdoor learning) je projekt, katerega ime že samo pove, da gre za učenje na prostem, v naravi, izven štirih sten. »Gre za otrokom prijazen projekt in ravno otroci so tisti, ki se najbolj odzivajo. Presenetijo te z naravno inteligenco, na katero tako radi pozabimo. Odprt prostor tako otroku kot tudi odraslemu pomaga, da prepozna svoj notranji potencial. Otroci se učijo tišine, bivanja v odprtem prostoru in biti kreativni.
Projekt je bil razdeljen na dva sklopa: spoznavanje naravne dediščine v gozdu in kulturne dediščine, zlasti z vidika doživljanja in spoznavanja prostora naših prednikov. Karin Lavin, samostojna ustvarjalka, je vodila sklop kulturne dediščine in vanj vnesla svežino z novimi metodami in tehnikami učenja. »Učenje v odprtem učnem prostoru ni le nabiranje znanj, temveč celostno aktiviranje notranjih potencialov posameznika. Žal današnji družbeni sistem pretirano poudarja zunanje spremembe in spregleduje pomen notranjih sprememb in naravnanosti. Če pogledamo življenja in dela izumiteljev, ki so veliko prispevali k razvoju, spoznamo, kako pomembni so notranji premiki, ustvarjalnost in inovativnost.«
Projekt je izpolnil z sicer začetnimi koraki svoj cilj povezovanja in prepoznavanja potencialov ljudi in okolja in to nam daje zagon za nadaljevanje delo v začrtani smeri, je povedala gozdarka Tannja Yrska, ki je skupaj z Jakom Šubicem vodila sklop naravna dediščina.
Tekom projekta vsi vpleteni odlično sodelujemo, vzpostavile so se dobre povezave tudi med šolami in vrtci. »Spletli smo mrežo med različnimi subjekti, ki bi v takem sistemu delovali in sodelovali, dolgoročna želja pa je, da bi se sistem odprtega učnega okolja celostno vpeljal v redni izobraževalni program. Cilj je, da bi otroci imeli vsaj enkrat na teden učilnico v naravi.
Projekt je živ in rabi svojo nadgradnjo, razširitev, zato ste prisrčno vabljeni, da se pridružite naši mreži ODPRTO UČNO OKOLJE, da se spoznamo, si izmenjamo izkušnje, širimo, ustvarjamo, vse z namenom, da našim otrokom omogočimo najboljše od najboljšega.
Člani mreže Odprto učno okolje: ODPRTO UČNO OKOLJE – mreža izvajalcev
Pedagoško gradivo Gozd in podeželje – odprto učno okolje mladih: Brošura gozd in podeželje
Projektna promocijska zloženka: Zgibanka gozd KONČNA
