15.3.2024 je bil javnosti predstavljen “osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 – 2033”.
Strokovna delovna skupina pod vodstvom dr. Janeza Vogrinca z ljubljanske Pedagoške fakultete je pripravila osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033.
Predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe.
Strokovna delovna skupina je sestavljena iz 56 strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja in ima mandat do 30. junija 2024, ko še usklajuje podane predloge na dokument, , ki jih zbira predvsem na podlagi potekajočih regijskih strokovnih posvetov.
V dokumentu je skupaj opredeljenih 21 strateških ciljev, 51 strateških podciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni v 6 prednostnih področij. To so družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja, zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju, sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in vzgojno-izobraževalni sistem.
V Centru za trajnostni razvoj podeželja Kranj izvajamo projekt PRAVICA DO ODRAŠČANJA BREZ “e-ŽIVEGA PESKA” – Odprimo oči odločevalcem za vzgojno- izobraževalno zakonodajo za digitalizacijo brez grožnje mladim in družbi, ki se izvaja v okviru programa IMPACT4VALUES.
Kot je že iz naslova projekta razvidno, smo se osredotočili predvsem na področju digitalizacije brez grožnje mladim in družbi. V osnutku Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 pa je to področje, ki je izredno poudarjeno in po našem mnenju program namenja izredno veliko pozornosti pospeševanju digitaliziranja učnih procesov, premalo pozornosti pa je posvečeno konkretni zaščiti otrok pred prekomerno rabo ekranov in zaščiti njihovega zdravja.
V nekaterih Evropskih državah so že prepoznali velike nevarnosti, ki jih prinaša prekomerna zaslonska raba za zdravje otrok in mladine in v procesih vzgoje in izobraževanja ukinjajo digitalne načine učenja in postopoma spet uvajajo klasične načine poučevanja (ponovna uporaba klasičnih učbenikov), medtem, ko v Sloveniji, kljub primerom slabih in tudi dobrih praks digitalizacije v programih vzgoje in izobraževanja v EU, to zelo intenzivno uvajamo.
Nujno je potrebno v omenjeni program vnesti bolj natančne “varovalke”, ki bodo omogočile otrokom pridobivanje digitalnih kompetenc in v izogib prekomerne rabe ter digitalnih zasvojenosti med otroci in mladino, ki je v porastu po vsej Evropi.
Ste tudi vi opazili, da šolski sistem s premalo odgovornosti in skrbnosti za naše otroke uvaja digitalizacijo v šolski sistem?
Vabimo vas, da nam pošljete svoja opažanja, izkušnje ali pa predloge za izboljšanje/dopolnitev programa na vlasta.jursak@ctrp-kranj.si (najkasneje do 24.4.2024)
Več o našem projektu si lahko preberete v zavihku TEKOČI PROJEKTI.
