Predstavitev je pripravila Ribiška družina Tržič v okviru operacija Ribja narava Gorenjske

Predstavitev je del operacije Ribja narava Gorenjske, ki poteka v okviru LAS Gorenjska košarica in jo delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, pristop CLLD –lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.

Več o operaciji in njenih aktivnostih si lahko preberete v zavihku projekti / LAS Gorenjska košarica

OD IKRE DO RIBE – od smukanja do vlaganja v vodotoke

SONARAVNA VZREJA RIB

V rekah in potokih so nekateri odseki močno prizadeti, rib skoraj ni več. Prizadeta je naravna drst, če pa je že drst uspešna pa je kasneje izvaljen zarod prizadet, uspešnost preživetja je minimalna, ker je v naravi vedno več škodljivih vplivov (mehanskih posegov v vodotoke, kemični izpusti, fekalne odplake skupaj z detergenti iz gospodinjstev, odlaganje odpadkov od posameznih gospodinjstev, …). Zaradi nekaterih neodgovornih upravljavcev hidro elektrarn,  so odseki vodotokov občasno brez vode. Ne zavedajo se, da če voda samo nekaj minut ne teče, ribe na tistem odseku ne bodo preživele, pa če tudi kasneje elektrarna zagotovi mnogo več vode kot jo je potrebno. Zato si prizadevamo, da v svojih gojitvenih potokih vzredimo dovolj mladic, da jih vložimo v športno ribolovne vode in ohranjamo stalež ribje populacije na zadovoljivem nivoju. V zadnjih letih s tem namenom v svoji ribogojnici v Zg. Besnici pri Kranju vzgajamo matično jato gensko čistih potočnih postrvi od katerih pridobivamo potreben zarod za vlaganje v gojitvene potoke.

Tržiški ribiški okoliš se deli na naslednje kategorije voda:

  • (RR) Ribolovne revirje 46,16ha, kjer se v času lovne dobe lahko izvaja ribolov:
  • Mošenik od naselja Ravne pa do izliva v Tržiško Bistrico
  • Tržiška Bistrica od Jelendola do izliva v reko Savo, lovna je samo glavna struga reke, mlinščice so rezervati za vzrejo in ohranjanje rib
  • Sava od oznake na nasprotni strani izliva potoka Mvačnik do pregrade pri nekdanji tovarni Tekstilindus, vključno z Majdičevim kanalom do zapornice.
  • (G1) Salmonidni gojitveni revirji 11,74ha za sonaravno gojitev in vzrejo mladic domorodnih vrst rib za vzdrževalna poribljavanja ribolovnih revirjev.
  • R1 so rezervati za plemenke domorodnih vrst rib 2,21ha, namenjeni so za vzpostavljanje populacij domorodnih ribjih vrst. Trenutno rezervatov ne koristimo, ribam puščamo naravni proces drsti in ne posegamo na drstišča.
  • R3 so rezervati za ohranjanje populacij domorodnih vrst rib 2,91ha, navadno so to zgornji deli potokov kjer se v vodotok ne posega.
  • R4 so rezervati za genetski material domorodnih vrst rib 1,5ha, koristili smo jih za pridobivanje gensko čistega materiala (iker in semenske tekočine) za vzpostavitev gensko čiste matične jate.
  • BARU brez aktivnega ribiškega upravljanja 0,56ha, to so manjše vodne površine z zelo nestabilnim pretokom, odvisne od padavin, občasno suhe struge zato na njih ni ribiškega upravljanja.
  • P prizadeta voda 0,3ha, vode obremenjene z fekalnimi in industrijskimi odplakami, struge občasno presušijo in življenje ni mogoče.

PRIDOBIVANJE IKER IN ZARODA

Za potrebe  vlaganja zaroda potočne postrvi v gojitvene potoke v ribogojnici od plemenske matične jate pridobimo okrog 1MIO iker, jih oplodimo z samci. Vse naše plemenke so gensko čiste, izvirajo iz našega okoliša, kar pomeni, da niso križane z  potočnimi postrvmi iz drugih okolišev oziroma z plemenkami, ki nimajo lastnosti naših rib in so prinešene iz drugih revirjev ali celo drugih držav v katerih zakonodaja ne preprečuje vnosa tujih rib z potrebnimi dokazili o izvoru in poreklu rib.

Z pregledovanjem samic na zrelost pričnemo okrog 10. novembra in nato vsak teden do sredine januarja (približno dva meseca). V začetku je plemenk primernih za smukanje manj, število pa se z tedna v teden povečuje, največ godnih je nekje četrti teden po prvem smukanju, takrat iz NVI (Nacionalni veterinarski inštitut) pride veterinarka, da v vzetih vzorcih plodne tekočine in semenske tekočine samcev izključi možnosti bolezni. Osmukane ikre takoj oplodimo s semensko tekočino samcev in približno po 30 minutah, ko so ikre že nabrekle, dobro operemo s čisto vodo.  Nato jih še okopamo v jodu (razkužimo) in še enkrat dobro speremo. Ko so ikre čiste jih preštejemo v merilni čaši (menzuri) zaradi evidence pri vlaganjih v kalifornijske valilnike. V vsak valilnik gre 10.000 iker. V eno valilno korito pa gre pet valilnikov. Tako so ikre pripravljene za valjenje. V času valjenja jih je redno potrebno pregledovati ter bele ikre, ki odmrejo s posebno pinceto odstranjevati zaradi razvoja plesni, ki se hitro prenese na zdrave ikre in se razširi, ter povzroči še večjo škodo. Ikre morajo v času valjenja mirovati. Za preprečevanje plesni ikre kopamo z 2% raztopino kuhinjske soli, ki ikram ne škoduje, zelo pa pomaga pri zatiranju plesni. Po 42 dneh valjenja se na ikrah že pojavijo oči v obliki majhnih črnih pik. V tej fazi ikre niso več tako občutljive na manipulacijo in jih je potrebno izprati (okopati) z čisto vodo, da se odstrani odmrla ovojnica ikre. Potem izprane ikre še enkrat pregledamo in z pinceto odstranimo odmrle ikre, ki so postale bele. Po desetih dneh pa se zarod že izvali. Čas valjenja je odvisen od dnevnih stopinj, za izračun obstaja posebna formula dnevne stopinje = število dni X temperatura vode (D0= št. dni X 0C). Pri nas  je čas od oploditve  do izvalitve zaroda približno 420 D0. Ves čas valjenja iker je treba nadzorovati pretok vode skozi valilnike, ker se pod valilnikom občasno pojavi zračni mehur, ki preprečuje dotok vode do nekaterih mest v valilniku. Če nismo pozorni nam na tistih mestih ikre odmrejo.  

Ikre je možno valiti na različne načine, oziroma z različnimi metodami in opremo. Prvotno so se ikre valile v valilnikih, to so posamezni plastični valilniki, ki so vloženi v valilno korito (kalifornijski, pri nas pet valilnikov v enem valilnem koritu). Ta metoda se še uporablja, ker so valilniki pregledni in odstranjevanje odmrlih iker je enostavno. Poraba vode pa je velika.

Imamo kabinetne valilnike, kjer je v pokončni omari deset predalov preko katerih se preliva voda iz zgornjega v vsakega pod njim, odstranjevanje iker je nekoliko težje, poraba vode je manjša.

Pri nas v zadnjih letih uporabljamo še eno metodo, ki se odlično obnese pri valjenju iker do faze oči. To so Zugerjevi kozarci v katerih v vsakem valimo po 50.000 iker. Voda v te valilnike priteka od spodaj in se preliva preko zgornjega roba. Poraba vode je kar velika, pritisk vode se uravna ravno toliko, da se ikre nekoliko dvignejo in jih vodni tok rahlo meša. Zato se ikre ne sprijemajo v grude in nesnaga se sama odstranjuje. Do starosti 42 dni s tem ikram ni nobenega dela. Po 42 dneh jih izperemo in razkužimo z jodom, preštejemo z merilnim kozarcem (menzuro) in jih za nadaljevanje valjenja vložimo v kalifornijske valilnike ali v kabinetne valilnike, kjer se do končne izvalitve valijo ravno tako kot v kabinetnih in kalifornijskih valilnikih. Po približno desetih dneh se začne valiti zarod. Takoj je treba začeti odstranjevati ostanke iker (ovoj ikre), da se mreže na valilnikih ne zamašijo in s tem preprečijo pretok vode. Ko je zarod izvaljen še ne plava, leži na dnu valilnika, hrano za svoj razvoj črpa iz mešička, ki po enem mesecu izgine. Zarod se začne počasi dvigati proti gladini. Hraniti se začne z najbolj drobno hrano, ki se jo natrosi na vodno gladino. Hrana je v obliki prahu, velikost zrn je največ 0,4mm in po dveh mesecih hranjenja se granulacija že lahko poveča. Iz valilnikov je treba redno odstranjevati ostanke iker in odmrli zarod, ter nezaužito hrano na mreži valilnika.

Po enem mesecu, ko zarod  preselimo v valilno korito se namesti avtomatski krmilnik, ki na 12ur dozira hrano. Pri zarodu, ki je začel jesti je zelo pomembno redno hranjenje.

Po treh mesecih od izvalitve, zarod potočne postrvi preselimo v večje zunanje rotacijske bazene. Pred naselitvijo je treba bazene očistiti umazanije, alg in usedlin iz obdobja, ko so bili prazni. Temeljito jih razkužimo in presušimo. Ko je zarod vložen, rotacijski bazen zaščitimo  z mrežo, zaradi ribojedih ptic.

Količino vloženega zaroda, nam določa ribiško gojitveni načrt.  Vložimo ga v gojitvene potoke. Gostota naselitve zaroda je cca 3kose/m2 vodne površine.  Zarod, ki nam ostane vzrejamo v ribogojnici do faze mladic ali celo do rib merske velikosti, če nam to dopušča vodostaj v poletnih mesecih. Nekaj zaroda pa prodamo ribiškim družinam, ki same nimajo pogojev za vzrejo zaroda.  Občasno se pojavijo tudi interesenti za nakup mladic, med njimi tudi zavod za ribištvo Slovenije s katerim odlično sodelujemo.

(Visited 8 times, 1 visits today)
Accessibility