V okviru programa »Jem zdravo – varujem naravo« je v sredo, 22. oktobra 2004 potekalo izredno zanimivo predavanje z naslovom  »Pomen pridelave in uživanja ekološke hrane za ohranjanje našega zdravja in narave«.

Predavanje je organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, izvedbo pa je omogočila Zavarovalnica Triglav d.d. , ki je za predavanje tudi odstopila konferenčno dvorano v svoji poslovni enoti v Kranju.

pic23388

Predaval je Anton Komat, svobodni raziskovalec, pisec strokovne literature in romanov, TV-scenarist in voditelj, predavatelj, zavzet aktivist na naravovarstvenem področju ter ustanovni član Medresorne komisije za kemično in biološko varnost RS, ki je poskrbel, da se je dvorana napolnila z znanjem željnimi slušatelji, med katerimi so bili tudi zaposleni Zavarovalnice Triglav.

DSCN2172

Nenehno zastrupljanje naših teles je poglavitni razlog za izjemno povečanje vseh novodobnih bolezni, nam je povedal Anton Komat in še poudaril, da vsepovsod, kjerkoli živimo, kopičimo nevarne kemične snovi.  Koktejli  pesticidov  so postali vsakdanjik v naši prehrani, vodi, ozračju, celotnem okolju. Za seboj puščajo strupeno dediščino, s katero se bo srečevalo še več rodov naših potomcev, saj so dandanes kemikalije že nakopičene v telesih velike večine ljudi, ne glede na njihovo starost.

Predavanje je bilo tako zanimivo, da vam podajamo nekaj izvlečkov:

1.      Pridelava in uživanje industrijsko pridelane hrane in splošna problematika;

Na svetovnem nivoju imamo 5 kriznih dogajanj: ekonomsko, energetsko, prehransko, zdravstveno in klimatsko. Osrednja je prehranska, ki vsebuje elemente vseh drugih štirih: prehrana je gospodarska dejavnost, imamo kmetovanje z nafto, industrijska hrana povzroča vsaj 80% degenerativnih obolenj (rak, diabetes, kardiovaskularna obolenja, alergije) in nanjo vplivajo klimatske spremembe. Različni pesticidi (insekticidi, herbicidi, fungicidi, itd.), ki jih konvencionalne kmetije uporabljajo dramatično spremenijo življenje prsti (npr. herbicid uniči avtotrofno mikrofloro prsti, fungicid zatre glive, a hkrati pobije vse deževnike v zemlji) dokler ga ne uničijo. Tako pridelana hrana pa je zelo osiromašena biotsko aktivnih snovi in mikroelementov, hkrati pa ostanki strupov v rastlinah ogrožajo naše zdravje.

V vednost; v eni kavni žlički prsti je 10 milijard živih bitij, na 1 ha zemlje do globine oranja pa je povprečno 5 ton deževnikov

Koktejli pesticidov v hrani, vodi, ozračju – nakopičene kemikalije v naših telesih so ena od osnovnih problemov sodobnega časa, zaradi česar že lahko govorimo o KRONIČNI ZASTRUPLJENOSTI, ki se kaže:

pri odraslih kot: sindrom kronične utrujenosti (CFS – Chronique Fatigue Sindrome), problemi s spominom, nespečnostjo, kronično utrujenostjo, apatijo in pomanjkanjem volje. Kot vemo, pa je današnja (strokovna) javnost tovrstne simptome zapakirala v paket »stres«, v smislu, takšni smo zaradi stresa (in je osnovni razlog, torej – kronična zastrupljenost naših teles- povsem prekrila oz. zakrila). Posledice »stresa« oz. bolj pravilno – kronične utrujenosti – pa seveda vodijo tudi v številna kronična obolenja (t.i. bolezni sodobnega časa), kot so; srčno-žilne bolezni, rak, depresija, anksiozna stanja, avtoimunostna obolenja, itd.

pri otrocih pa se kaže kot (danes žal že zelo razširjena) hiperaktivnost, z nihanjem razpoloženja od agresije do apatije, z motnjami v koncentraciji in kratkoročnemu spominu, nezbranost, nezmožnostjo risanja npr. finih risbic, ipd. Posledice so alarmantne tudi pri različnih obolenjih; podatki kažejo o precejšnem povečanju levkemije in diabetesa pri otrocih, o raku na modih – (za 45 % porast pri mladih moških), itd.

Izpostavljen je bil tudi problem maščobnih tkiv, ki so skozi procese bioakumulacije odlagališče toksinov. Mleko doječih mamic izvira iz maščobnih tkiv in če uživajo industrijsko pridelano hrano, na ta način kontaminirajo otroka.

Primer aditiva E621 (imenovan tudi glutamat ali glutaminat): povzroča odvisnost kot droga, hkrati pa povzroča diabetes, ker uničuje Langerhansove otočke v žlezi slinavki, ki tvorijo insulin

Problem prisotnosti hormonskih motilcev predvsem v plastični embalaži in plastenkah za pijače. Tudi v hišnih pršilih za muhe in komarje – npr. permetrin je močan hormonski motilec in hud karcenogen.

Žal temelji današnji sistem na reprodukciji bolezni in ne na produkciji zdravja! Stroški za zdravstvo so se v zadnjih 10-ih letih v proračunih zahodnih držav močno povečali; od 8% na povprečno 16%

 

2.      Pomen pridelave in uživanja ekološke hrane

V Sloveniji smo samo v 20 letih pozidali četrtino orne zemlje, torej 100.000 ha rodovitnih površin. Izgubili smo več zemlje kot vsa Nemčija po 2. sv.vojni. V desetih letih je propadlo 13.000 kmetij, po m2 pridelovalnih površin/prebivalca smo s Finci na repu Evrope, po površini nakupovalnih centrov pa smo prvaki Evrope.

V Angliji so sprejeli nacionalni program, s katerim se želijo do l. 2030 približati 100% samooskrbi.

Prehranska »rešitev« za Slovenijo, kot tudi sicer za vse države, je v lokalno postavljeni ekonomiji preživetja – lokaliziranje gospodarstva z osnovnimi kapacitetami preživetja! Lokalna skupnost mora zagotoviti vse biotske potrebe človeka za preživetja (bivališče, energijo, hrano, vodo, oblačila, šolanje in zdravje). Ekonomija neomejene rasti ne more delovati na našem omejenem planetu!

Predlog g. Komata v parlamentu pred vstopom SLO v EU, ki žal ni bil sprejet; Slovenija kot BIOTSKI PARK  EVROPE. »Rešitev« SLO bi bila v ekološki pridelavi hrane!

Slovenija vsako leto uvozi za 1,8 mrd eur hrane, na drugi strani pa je 70% naših njiv namenjenih za živinorejo

(koruza), katere meso gre večina v izvoz, in le 30% za poljščine, oz. sadje in zelenjavo. Ta razmerja bi bilo potrebno absolutno spremeniti v korist prehrane za ljudi in ne za živali, saj za 1 kg govedine potrebujemo kar 20 kg žit! Koliko ljudi prehranimo z 1 kg govedine, koliko pa z 20 kg žitaric?

Ključ odpornosti našega telesa tiči v našem črevesju; 500 milijard različnih bakterij je garant našega zdravja, njihovo ravnovesje pa se z uživanjem industrijsko pridelane (osiromašene) hrane kaj hitro (kronično) poruši.

Zanimiv primer zavajanja javnosti; proizvajalec Dannone je pred leti oglaševal posebne jogurte s probiotično kulturo (za večjo odpornost telesa?), ko pa so naredili raziskave, so ugotovili, da v jogurtih ni sledu po teh zdravih bakterijah, pač pa je v njih čisto preprosto kemično odvajalo.

Raziskave so pokazale, da ima ekološko pridelana hrana veliko več biotsko aktivnih snovi (vsaj 58%), mikroelementov (80%) in nima ostankov strupov in nitratov. Ta hrana ohranja pestro kulturno krajino, rodovitnost prsti, zdravo pitno vodo in biotsko pestrost narave. Torej podpira vse tri bistvene elemente nacionalne varnosti države v prihodnosti: rodnost prsti, pitno vodo in biodiverziteto.

  1. 3.      Kaj lahko storimo sami, da ohranimo oz. izboljšamo naše zdravje.

Pred prib. 10-imi leti je prišlo do revolucije v biologiji, ki se po pomenu lahko primerja z revolucijo iz srednjeveškega »Kopernikovega preobrata«; znanstveniki so v okviru projekta človeški genom (HGP-Humane Genome Project) ugotovili, da je padla centralna genska dogma: 1 gen = 1 protein. Torej nismo žrtve svojih genov, da naša usoda ne tiči zapisana v naših genih, da ni »dobrih« in »slabih« genov. Nova znanost epigenetika prinaša revolucijo v biologijo, medicino in vse izpeljane stroke. Tisto, kar vsako celico »zaznamuje«, oz. posameznika določa je stanje okolja, oz. izkušnje osebka, kot tudi izkušnje njegovih prednikov, ki se prenašajo oz. dedujejo. S padcem centralne genske dogme sta padla tudi neodarvinizem in

socialni darvinizem. Torej ni bolj sposobnih zaradi boljših genov, kakor tudi ni odpisanih v boju za obstanek.

Vse to so bile politične manipulacije osnovane na zgrešeni in zlorabljeni dogmi, ki je prevladovala dobro stoletje.

Vsak dan v našem telesu nastane od 15.000 do 20.000 rakavih celic, ki pa jih naš imunski sistem sproti uniči (eliminira), zato je pomembno, da je naš imunski sistem v čim bolj odlični formi!

Pomembno je skrbeti za svoje psihično zdravje, saj je v njem, poleg črevesne flore, ključ do uspešnega delovanja našega imunskega sistema. Ugotovili so, da je povprečna življenjska doba tistih, ki so v stiku z zemljo, v povprečju za 8 let daljša.

DSCN2175

Vse kar smo slišali o problematiki onesnaženosti vode, tal, naše hrane, obremenjenosti naših otrok, celotnega okolja, da človeku zelo veliko za misliti.

Človek pa brez hrane in vode ne more živeti, zdrava prehrana in dostopnost do čiste vode za vse, so ključnega pomena za preživetje in osnova za naše zdravo, kvalitetno življenje. S pravim odnosom do svojega zdravja, z uživanjem zdrave, naravno pridelane hrane pa skrbimo tudi za naše že zelo obremenjeno okolje.

Že zdavnaj bi morali zelo drugače, odgovorno ravnati, a kljub temu se mora prav zdaj vsak od nas zelo potruditi, da bo storjena škoda čim manjša.

Naj nam bo povedano v spodbudo, da spremembe za boljše zdravje nas samih in narave začnemo delati kar pri sebi in v svojih družinah, med prijatelji.  Velike spremembe se začnejo z majhnimi dejanji posameznikov, vsi skupaj pa lahko veliko naredimo za čimbolj kvalitetno življenje naših potomcev in ohranjanje našega planeta.

Zapisali:

Zinka Zavrl Križaj, Zavarovalnica Triglav d.d. in

Vlasta Juršak, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

 

(Visited 73 times, 1 visits today)
Accessibility