Dan travniških sadovnjakov | Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

30. aprila 2021 bo po Evropi prvič potekal “Dan travniških sadovnjakov“.

Travniški sadovnjaki včeraj, danes, jutri

Razvoj travniških sadovnjakov sega v obdobje 17. stoletja, ko je sadje predstavljalo dragoceno hrano za preživetje kmečkih ljudi. Predvsem manj uporabna zemljišča in strmejše lege v bližini domačij so kmetje zasadili z nabranimi sejanci, na katere so kasneje cepili različne sorte. Kmečki vrtovi so bil zasajeni z različnimi vrstami sadja, ki je služilo za samooskrbo s sadjem in predelavo viškov v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje. Sadju so praviloma namenjali majhno pozornost pri oskrbi, kar se je poznalo pri neizenačenih pridelkih. Največjo oskrbo je predstavljala paša živine, ki je nasade gnojila. Obhišni vrtovi so varovali domačije poleti pred vročim soncem in pozimi pred mrzlimi vetrovi ter ščitili strma zemljišča pred erozijo. Za širjenje sadovnjakov so imeli veliko zaslug kmetje, ki so znali cepiti, saj so iskali divjake v naravi in nanje cepili različne sorte iz okolice. Šele ko so se začele razvijati prve drevesnice v 19. stoletju, so k nam začele prihajati tuje sorte iz različnih dežel. Najbolj se je travniško sadjarstvo razvilo na Štajerskem od koder so jabolka izvažali tudi v tujino.

Pomemben mejnik v razvoju travniških sadovnjakov predstavlja leto 1921, ko je bilo ustanovljeno Sadjarsko društvo za Slovenijo. Bogato delo v številnih podružnicah je bilo podprto z izdajanjem strokovnih časopisov in izdajo Sadnega izbora za Slovenijo.

V obdobju razvoja intenzivnega kmetijstva so travniški sadovnjaki začeli zgubljati na pomenu. Na veljavi so pridobivale novejše ameriške sorte jabolk, ki so zahtevale intenzivnejšo oskrbo in so bile tržno bolj zanimive.

Danes, ko se je število travniških sadovnjakov občutno zmanjšalo in ko je ponekod porušeno ravnovesje v naravi, jih gledamo na drugačen način. Njihovo vlogo ocenjujemo bolj celovito iz različnih zornih kotov. Vedno bolj poudarjamo izgled kulturne krajine, kjer travniški sadovnjaki predstavljajo prepoznaven del krajinske podobe. Mnoga naselja po Sloveniji s ponosom nosijo imena po sadnih vrstah, ki so v preteklosti tam dobro uspevala. Še se spomnimo sadnih drevoredov ob cestah in kapitalnih sadnih osamelcev, ki predstavljajo del kulturne dediščine. Danes se nam tu ponujajo nove vsebine doživljajskega turizma in pestre turistične ponudbe povezane z drevesi, sadjem in izdelki iz travniških sadovnjakov.

Travniški sadovnjaki imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti in ogroženih vrst. Dupla v njihovih deblih in velike krošnje nudijo življenjski prostor in hrano številnim pticam, netopirjem, hroščem, divjim čebelam in drugim žuželkam. Ponekod je ohranjanje starih sadnih dreves ključnega pomena za zelo ogrožene vrste ptic, npr. smrdokavro in velikega skovika. Ohranjanje biotske pestrosti z velikega številom živih bitij pomaga vzdrževati ravnovesje v naravi. Vse to pa nam ponuja bogato nabor vsebine za učne poti, kjer bodo otroci lahko spoznavali nekatere živali in naravne zakonitosti medsebojnih povezav živih bitij v ekosistemu.

Velikega pomena predstavlja tudi ohranitev avtohtonih in starejših sort, z vidika ohranjanja genskega materiala. Še posebej pa smo lahko ponosni na slovenske avtohtone sorte: Dolenjsko in Gorenjsko voščenko, Goriško sevko ter Bogatinko. Kvalitetni izdelki teh sort bi lahko pridobili certifikat višje kakovosti in bi predstavljali dragoceno ponudbo. Tudi sadje iz ostalih starejših sort je zelo primerno za predelavo v kakovostne ekološke izdelke posebne kakovosti. Tega se zavedajo predvsem tisti, ki v današnjem tempu življenja dajo nekaj na zdrav način življenja in zdravo prehrano. Ti bodo še posebej znali ceniti drevesa, kot bivalni prostor v naravi in samo energijo dreves.

Slovenija se je v preteklosti uvrščala v sam vrh evropskih dežel po številu visokodebelnih dreves na prebivalca. Travniški sadovnjaki so naša posebnost, na kateri bi lahko gradili elemente prepoznavnosti. V zadnjih letih je bilo izvedenih nekaj uspešnih projektov za oživitev travniških sadovnjakov v različnih delih Slovenije. Pohvalno je tudi sodelovanje različnih strok: kmetijske, okoljevarstvene, krajinske, kulinarične in turistične. Zavedamo se, da bomo s tesnim sodelovanjem še učinkovitejši pri ohranjanju travniških dreves. Drug od drugega se lahko veliko naučimo, uspele prakse pa lahko prenesemo tudi v druga okolja.

Svoj kamenček v mozaiku oživitve travniških sadovnjakov pa lahko prispeva tudi vsak ozaveščen posameznik, ki se bo zavedal širšega pomena travniških sadovnjakov in bo kupoval izdelke iz starejših sort.

Pregled aktivnosti, projektov in organizacij za ohranjanje travniških sadovnjakov ob 1. Vseevropskem dnevu travniških sadovnjakov v Sloveniji

Območje Kozjanskega regijskega parka (Obsotelje in Kozjansko)
• Organizacija: Javni zavod Kozjanski park
• Naslov aktivnosti oz . projekta: Dan travniških sadovnjakov v Kozjanskem regijskem parku
• Partnerji: lokalni ponudniki
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: 2013-2014: izvajanje projekta Priložnosti v tradicionalnih posavskih sadovnjakih (program Leader, LAS Posavje), 2017-2022: projekt Biodiverziteta – umetnost življenja, LIFE NATURAVIVA (LIFE 16 GIE/SI/000711), 2018-2021: projekt SOOS – Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (Program razvoja podeželja 2014- 2020).
• Izpostaviti želimo: Ob prvem dnevu travniških sadovnjakov bomo v Kozjanskem parku organizirali spletne dogodke na Facebook profilu Kozjanskega parka. V naslednjem tednu bomo objavljali vsebine iz našega zavarovanega območja vezane na travniške sadovnjake:

zavedamo se, kako so pomembne obnove travniških sadovnjakov in oskrba sadnih dreves. Premierno bomo predstavili filma o sajenju ter o rezi in oskrbi visokodebelnih sadnih dreves,
obiskovalce bomo povabili k ogledu kolekcijskega sadovnjaka v lasti Kozjanskega parka, številnih sadnih drevoredov, ki so zasajeni v Gregovcih, Podsredi, Bistrici ob Sotli in med Podčetrtkom in Olimjem,
v teh dneh cveti sadno drevje, zato bomo širši javnosti predstavili tudi samotarske čebele, ki kljub nizkim temperaturam nabirajo pelod na nepozeblih cvetovih sadnih dreves,
povabili bomo lokalne gostince, da v petek, 30. aprila, svojo kulinarično ponudbo dopolnijo s produkti iz travniških sadovnjakov,
širšo javnost bomo povabili k ogledu fotografske razstave na Gradu Podsreda z naslovom Biodiverziteta – umetnost življenja 2020, kamor je uvrščena tudi kategorija Kozjansko jabolko,
na gradu Podsreda razstavljamo tudi Zgodbe iz narave, ki nam pripovedujejo o številnih doživetjih v naravi. Med drugim tudi zgodbica z naslovom Brez jablan tudi skovika ni. Zgodbe iz narave lahko tudi prelistate na spletni strani Kozjanskega parka. Obe razstavi sta rezultat aktivnosti v okviru projekta Life Naturaviva.
• Spletna stran: https://kozjanski-park.si
• Kontakt za medije:
JZ Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda, kozjanski-park@kp.gov.si, +386 3 800 71 00

Območje: Krajinski park Goričko
• Organizacija: Javni zavod Krajinski park Goričko
• Naslov aktivnosti oz . projekta:

zaključen projekt Upkač, 2011 – 2014 https://www.park-goricko.org/go/1177/Upkac-2011-2014-
Gorička krajina – projekt poteka, https://www.park-goricko.org/go/1106/Goricka-krajina-2017-2021-
• Partnerji: KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: od leta 2011 – projekt Upkač in od 2017 projekt Gorička krajina
• Izpostaviti želimo: Prvi začetki vzpostavljanja visokodebelnih travniških sadovnjakov v delovanju Javnega zavoda Krajinski park Goričko sežejo v leto 2010, ko je JZ Krajinski park Goričko na dveh zemljiščih v upravljanju zasadil dva sadovnjaka s ciljem zagotoviti življenjski prostor živalskim vrstam, ki živijo v sadovnjakih. Med letoma 2011 in 2014 je na območju Krajinskega parka potekal projekt z imenom Upkač (smrdokavra), v katerem je bil vzpostavljen razstavni prostor na gradu Grad, zasajen sadovnjak, podarjena so bila sadna drevesa novorojencem na območju parka, urejen je bil prostor za stiskanje jabolk v Gornjem Seniku na Slovenskem Porabju in pridobljena mobilna stiskalnica, ki je »potovala« po Goričkem in se je na več krajih izvajala storitev stiskanja in pasteriziranja soka iz jabolk nabranih v travniških sadovnjakih domačinom. Z naravovarstvenimi ukrepi v projektu Gorička krajina, ki se letos zaključuje, je bilo v letu 2020/21 zasajenih 1.200 visokodebelnih jablan v 54 krajih (https://www.park-goricko.org/vsebina/1999/Na-Gorickem-zasajenih-novih-1200-visokodebelnih-sadnih-dreves), do konca meseca aprila pa bo zasajenih še 20 hrušk in 20 skoršev kot posamičnih dreves v odprti kulturni krajini. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) (80%) in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije (20%).
• Spletna stran: www.park-goricko.org
• Kontakt za medije: stanka.desnik@goricko.info in gregor.domanjko@goricko.info

Območje: Haloze, Kum in Gorjanci
• Izvedba aktivnosti: Zavod RS za varstvo narave, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Podeželsko razvojno jedro Halo, Krajevna skupnost Dobovec, Društvo Gorjanske košenice.
• Naslov aktivnosti oz . projekta: projekt LIFE TO GRASSLANDS – Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji; projektna aktivnost C.3 – Ohranjanje in vzdrževanje travniških sadovnjakov
• Partnerji projekta: Zavod RS za varstvo narave, Podeželsko razvojno jedro Halo, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Krajevna skupnost Dobovec, Društvo Gorjanske košenice.
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: od leta 2015 naprej.
• Izpostaviti želimo: Travniški sadovnjaki so pomembna struktura suhih travišč na strminah. V sklopu LIFE projekta za ohranjanje suhih travišč so zato bile predvsem na območju Haloz, v manjši meri pa tudi na Kumu in Gorjancih, med leti 2015 in 2020, izvedene obsežne aktivnosti za ohranjanje travniških sadovnjakov. Skupaj je bilo na vseh območjih posajenih 3500 sadik visokodebelnih 60 različnih starih sadnih sort in obrezanih 770 starih sadnih dreves. Ob podpisu Sporazuma o trajnostnem upravljanju travišč s kmetijo smo s tem zagotovili nadaljnjo rabo 44 ha obnovljenih starih travniških sadovnjakov in vzpostavili 41 ha novih. Za večjo oprašenost sadovnjakov je bilo postavljenih 25 hotelov za žuželke. Z izvedbo 15 delavnic prikaza rezi in 10 prostovoljnimi akcijami sajenja sadik s prikazom pravilnega sajenja smo kmetije izobrazili o pravilni vzgoji in negi visokodebelnih dreves, s 3 delavnicami predelave sadja pa jih spodbudili k predelavi kakovostnega sadja v sadne izdelke z dodano vrednostjo. V vse to so bile vključene tudi lokale šole. Viden doprinos k ohranjanju travniških sadovnjakov v Halozah je 19 ha veliko revitalizirano nekdanje posestvo Čerinovo pri Zg. Leskovcu, kjer nastaja Naravni parka Haloze – Čerinovo. Tu je po odstranitvi zarasti bil vzpostavljen nov ca. 2 ha velik travniški sadovnjak z 230 visokodebelnimi drevesi 26 različnih sadnih sort jabolk, hrušk, češenj, skorša in nešplje. Ogledate si ga lahko 30.4.2021 na Dan travniških sadovnjakov!
• Spletna stran: http://www.lifetograsslands.si/, www.travisca.haloze.org
• Kontakt za medije: dr. Nika Debeljak (ZRSVN) – nika.debeljak@zrsvn.si ali 01 230 95 42, Jernej Golc (PRJ Halo) – info@halo.si ali 02 795 32 00, Peter Pribožič (KGZ Ptuj) – peter.pribozic@kgz-ptuj.si ali 02 749 36 22

• Dogodek ob Dnevu travniških sadovnjakov v Halozah
V petek, 30. 4. 2021 bomo med 14.30 uro in 17. uro v Naravnem parku Haloze – Čerinovo (Trdobojci 34b, 2285 Zgornji Leskovec) predstavili pomen agroekoloških načel v visokodebelnih sadovnjakih ter izvedli prostovoljno akcijo in prikazom zaščite sadnih dreves na pašniku.
Udeležbo je potrebno predhodno najaviti na info@halo.si ali 02 795 32 00. Več informacij dostopnih na www.travisca.haloze.org.

Območje: Celotna Slovenija
• Organizacija: Zveza sadjarskih društev Slovenije
• Naslov aktivnosti: Delo sadjarskih društev na temo travniških sadovnjakov
• Partnerji: 17 sadjarskih društev (SD) po Sloveniji: SD Pomurja, SD Oplotnica, SD Slovenske gorice Lenart, SD Dravograd, SD Mislinjske doline Lesnika, SD Franca Praprotnika Mozirje, SD Litija, Društvo ekoloških sadjarjev Ekotopaz, SD Artiče, SD Bele krajine, Društvo brkinskih sadjarjev, SVD Tunjice, SVD v Ljubljani, SVD J.E. Krek Sostro, SD Cerkno Idrija, Zveza sadjarjev Brda.
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: od ustanovitev (devedeseta leta) do danes.
• Izpostaviti želimo: V Zvezo sadjarjev je včlanjeno 17 sadjarskih društev iz vseh slovenskih regij. Društva v svojih okoljih povezujejo sadjarje in ljubitelje sadjarstva z namenom učinkovitega prenosa sadjarskih znanj in organizacije dogodkov promocije sadjarstva. Poudarek delovanja društev je namenjen tudi širjenju sadjarske kulture na različne ciljne skupine. Društva velik del aktivnosti namenjajo ohranitvi travniških sadovnjakov. Tukaj še posebej izstopajo društva iz Gorenjske, Savinjske doline in Koroške, kjer imajo travniški sadovnjaki osrednjo mesto v sadjarski pridelavi.
Vsako leto je organiziranih nekaj prikazov oživitvenih rezi, delavnic in predavanj o predelavi sadja. Zelo odmevne so razstave sadja, na katerih je predstavljeno veliko število še ohranjenih starejših sort. Pomembno vlogo predstavljajo tudi ocenjevanja sadnih sokov, jabolčnikov, sadnih žganj in kisov. Društva si prizadevajo tudi za prenos sadjarskih znanj na mlade z organizacijo sadjarskih krožkov, naravoslovnih dni, vodenjem po razstavah in učnih vrtovih. Društva sodelujejo tudi pri urejanju šolskih in učnih vrtov, kolekcijskih nasadov, drevoredov. Nekaj društev je v preteklosti sodelovalo tudi na Las projektih z vsebino travniških sadovnjakov. Na tem področju je še posebno aktivno Sadjarsko vrtnarsko društvo Tunjice. Zveza sadjarjev je aktivna pri dajanju pobud kmetijki politiki in si prizadeva za povezanost vseh inštitucij, ki delujejo na tem področju travniških sadovnjakov.
• Kontakt za medije:

Predsednik Zveze sadjarjev: Janez Gačnik – 031 592 894, janez.gacnik@gmail.com
Podpredsednik Zveze sadjarjev (predsednik SVD Tunjice) Valentin Zabavnik – 031 497 263, valentinzabavnik@gmail.com

Območje: Osrednjeslovenska, Primorsko-notranjska, Goriška, Gorenjska, Pomurska in Posavska regija
• Organizacija: Univerza v Ljubljani/Biotehniška fakulteta (vodilni partner), Kmetijski inštitut Slovenije, Zavod Jabolko, Kmetija Zaplana, TK Pri Andrejevih, TK Široko, Kmetija Strgulec, Kmetija Zakotnik, Makrobios Panonija, 2Dom d.o.o., so.p., Rteh d.o.o., so.p.
• Naslov aktivnosti oz. projekta: EIP16.5 – Travniški sadovnjaki (spletna stran UL BF – projekt EIP TS )
• Polni naziv projekta: Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja
• Partnerji: vodilni partner in drugi partnerji projekta
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje TS: tekom celotnega projekta in tudi po njegovem zaključku
• Izpostaviti želimo: ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov, s ciljem vzdržnega razvoja kmetijskega prostora, povečevanja biotske pestrosti ter ohranjanja tradicionalnih vzorcev kulturne krajine.
Namen projekta je izdelati model revitalizacije, ohranjanja in vključevanja novih travniških sadovnjakov, temelječe na ekoloških, prostorskih in socio-ekonomskih vidikih, po principu vključevanja vseh zainteresiranih deležnikov. Poleg prikaza obnove, izgradnje in nege, bo model pokazal tudi na pomen ohranjanja tradicionalnih krajinskih vzorcev v luči vzdržne rabe kmetijskega prostora.
Cilj projekta je povečevanje biotske in krajinske pestrosti, z ustvarjanjem habitatov za razvoj številnih organizmov (opraševalci, ptice, zelišča), varovanje tal in podtalnice. Pomemben cilj je tudi izobraževanje in dvig kompetenc pridelovalcev na področju vzdržnega kmetovanja in izboljšanje socialnega statusa z uvajanjem novih konkurenčnih produktov. Pomemben bo prenos znanja v prakso, pridobljenega v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa (zasaditev), v obliki predavanj, delavnic, ekskurzije, idr. za strokovno in laično javnost. Rezultati projekta pa bodo predstavljeni prek različnih komunikacijskih sredstev (splet, družbena omrežja, elektronska in navadna pošta, tiskani mediji, dogodki, idr.).
• Kontakt za medije: dr. Benjamin Leskovec, Kmetija Zaplana, info@zaplana.si, 041 206 776

• Dogodek ob Dnevu travniških sadovnjakov na Zaplani:
Ob dnevu travniških sadovnjakov si bo v petek, 30.4.2021, od 10. ure dalje, mogoče ogledati Kmetijo Zaplana, Marinčev Grič 47, Vrhnika, na kateri je bil v okviru projekta vzpostavljen nov travniški sadovnjak ter ustrezno obnovljen obstoječi nasad visokodebelnih sadnih dreves.

Območje: Osrednja Slovenija
• Organizacija: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) v sodelovanju z Ekološko kmetijo Pr’ Matet (Tanja in Marko Cerar)
• Naslov aktivnosti oz. projekta: Postavitev sadjarskega muzeja v okviru projekta ”EIP16.5 – Travniški sadovnjaki”
• Polni naziv projekta: ”Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja”
• Povezava na projekt: spletna stran KIS – Projekt TS
• Partnerji: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (vodilni partner) in drugi partnerji projekta
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: tekom celotnega projekta in tudi po njegovem zaključku
• Izpostaviti želimo: ohranjanje sadjarske dediščine in opreme, promocija tradicionalnih oblik sadjarstva v moderni preobleki in širjenje znanja o tem, ozaveščanje o pomenu ohranjanja travniških sadovnjakov z vidika kulturne krajine in biodiverzitete.
V okviru projekta EIP16.5 – Travniški sadovnjaki, katerega glavni namen je ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov, s ciljem pripomoči k vzdržnemu razvoju kmetijskega prostora, povečevanju biotske pestrosti ter ohranjanju tradicionalnih vzorcev kulturne krajine, je bil na kmetiji Pr’ Matet v Gradišču pri Lukovici vzpostavljen SADJARSKI MUZEJ TEPKA. Muzej je bil uradno otvorjen avgusta 2020, ime pa nosi po naši najbolj znani hruški moštnici. Mogočna tepka se nahaja tudi v njegovi neposredni bližini, ob cesti v bližini razpotja do Gradiškega jezera. Ta naj bi po ljudskem izročilu dajala senco že Napoleonovim vojakom v času Ilirskih provinc. Pobuda za nastanek muzeja je prišla s strani KIS (Boštjan Godec), ki v okviru projektnih aktivnosti skrbi tudi za zbiranje in ohranjanje sadjarske opreme, orodja in drugih pripomočkov, ki so nekoč služili pridelavi in predelavi sadja, ter s tem za ohranjanje sadjarske dediščine. V muzeju so svoje mesto dobile različne sadjarske škropilnice, mlin za sadje, preše za sadje, pripomočki za obiranje sadja, kotel za kuhanje žganja ter drugo. Na ogled je tudi nekaj strokovne sadjarske literature, od Janeza Vajkarda Valvasorja dalje.
Za ogled muzeja se je potrebno predhodno najaviti.
• Kontakt za medije:
Ekološka kmetija Pr’ Matet, Tanja (031 359 061) in Marko (031 788 196 ) Cerar
Gradišče pri Lukovici 14, 1225 Lukovica; prmatet@gmail.com

Območje: Primorsko – notranjska regija
• Organizacija: partnerstvo – pilotni projekt
• Naslov aktivnosti oz . projekta: Visokodebelni pašni sadovnjak kot nova kmetijska praksa
• Partnerji: Izobraževanje Tamara Urbančič s.p., Zavod Jabolko, kmetija Volk, kmetija Jernejevi, kmetija Slavec in kmetija Pečar
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: od leta 2020.
• Izpostaviti želimo: Projekt obravnava področje visokodebelnih pašnih sadovnjakov na (manjših) kmetijah. V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije. Z razvojem intenzivnega sadjarstva so visokodebelni sadovnjaki postali ekonomsko manj zanimivi, posledično se je zmanjšala tudi skrb za njihovo ohranjanje in obnavljanje.
Projektne aktivnosti so tako usmerjene v oživljanje visokodebelnih sadovnjakov, krepitev njihovih različnih funkcij, s poudarkom na pašni funkciji, z vidika naravovarstvenih in okoljskih vsebin. Skladno z navedenim bo za 4 vključene kmetije pripravljen in pilotno izveden Načrt vzpostavitve visokodebelnih pašnih sadovnjakov, na podlagi katerega se bo tudi pilotno zasadilo oziroma obnovilo sadno drevje predvsem na pašnikih. S tem se bo tudi ohranjalo specifične strukture kulturne krajine.
Tematika projekta je skladna z vidika naravovarstvenih in okoljskih vsebin in sicer:

naravovarstvene vsebine vključujejo vsebine za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
okoljske vsebine vključujejo aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje.
Dodatno projekt prispeva tudi k ponovni vzpostavitvi kmetijske rabe na opuščenih kmetijskih zemljiščih, saj bodo aktivnosti (predvsem v okviru ene kmetije) namenjene oživljanju sadovnjakov, ki so bili opuščeni in se niso ustrezno vzdrževali in obnavljali.
GLAVNI CILJ projekta je pripraviti Načrt vzpostavitve visokodebelnih pašnih sadovnjakov za 4 kmetije ter jih na teh 4 kmetijah tudi pilotno izvesti.
• Spletna stran: Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa – Izobraževanje (tamarakmetijski.si)
• Kontakt za medije: Tamara Urbančič, 040 91 93 96, tamicika@gmail.com

Območje: Dolenjska in Posavje
• Organizacija: Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma
• Naslov aktivnosti oz . projekta: Sadni prigrizek s sporočilom slovenske dediščine
• Partnerji: Turizem, prevozi avtošola Prah Anton Prah s.p. in Kartuzija Pleterje
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: Razvojno raziskovalni projekt se je začel februarja 2018 in končal februarja 2020. Sedaj je prigrizek na trgu.
• Izpostaviti želimo : Sadni prigrizek s sporočilom slovenske dediščine – Sadna pravljica, je nastal v okviru razvojno raziskovalnega projekta in je bil sofinanciran s strani RS MGRT in EU iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Partnerja v projektu sta bila Turizem, prevozi, avtošola Prah Sevnica, Anton Prah s.p. in Kartuzija Pleterje. Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma se je vključil kot zunanji partner s svojimi strokovnjaki v okviru Medpodjetniškega izobraževalnega centra in s svojim laboratorijem za tehnološki razvoj z vso potrebno opremo in prostori ter logistično podporo. Sadni prigrizek je narejen izključno iz svežih neolupljenih jabolk slovenskih travniških sadovnjakov. Vsebuje samo naravno prisotne sladkorje, ima visoko vsebnost prehranske vlaknine in je brez dodanih konzervansov ali drugih umetnih dodatkov. Sadni prigrizek lahko že kupite v Učilni okusov v Ljubljani, ob zmajskem mostu, v Butični trgovini v okviru Gostišča na trgu v Novem mestu ter v trgovini in preko spletne strani Kartuzije Pleterje ali na kontaktni telefon: 070 553 388 Marjan. Sadno pravljico izdeluje v prehodnem obdobju Medpodjetniški izobraževalni center Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma.
V okviru projekta je nastala publikacija z naslovom Prehranska vrednost in vitalna energija sadja iz travniških sadovnjakov (PDF publikacija).
• Kontakt za medije: Simon Janša, tel. 051 661 744 ali simon.jansa@vsgrm.unm.si
• Več si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

https://www.youtube.com/watch?v=tPJne1GNIiA
https://www.facebook.com/sadnapravljica/
https://www.youtube.com/channel/UCrZVKDnwOGSurALjloo0BeA

Območje: Dolenjska – Podgorjansko območje
• Organizacija: Kartuzija Pleterje
• Naslov aktivnosti: Genska banka starih in odpornih sort Pleterje in drevesnica.
• Izpostaviti želimo: Iz drevesnice Pleterje, v kateri vzgajamo sadike predvsem starih in odporni sort, vsako leto lastniki travniških sadovnjakov nabavljajo sadike za dosajanje in obnovo. Tako smo med leti 2016-2020 s 3500 sadikami v okviru projekta LIFE TO GRASSLANDS oskrbeli tudi območje Haloz, Kuma in Gorjancev. V letih 2018 do 2020 smo sodelovali v projektu »Sadni prigrizek«, kjer smo evidentirali travniške sadovnjake na najboljših lokacijah in pa sorte, najbolj primerne za izdelavo sadnega prigrizka.
• Spletna stran: https://pleter.si/izdelki/sadje_in_ostalo/57/genska_banka/
https://pleter.si/izdelki/sadje_in_ostalo/58/drevesnica/
https://pleter.si/izdelki/sadje_in_ostalo/narocilo_sadik/
https://pleter.si/izdelki/sadje_in_ostalo/104/projekt_sadni_prigrizek/
• Kontakt za medije: Jože Simončič, tel. 041 630 730
joze.simoncic@kartuzija-pleterje.si

Območje: Občina Semič
• Organizacija: Zavod Jabolko
• Naslov aktivnosti oz . projekta: Učni vrt dr. Derganca v Semiču
• Partnerji: Občina Semič, TIC Semič, SD Bele krajine
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: zadnjih deset let.
• Izpostaviti želimo: Učni vrt dr. Derganca je sadni vrt, katerega osrednji del je travniški sadovnjak. Vrt je vseskozi odprt obiskovalcem. Namenjen je organiziranim skupinam z vodenim ogledom kot tudi posameznim obiskovalcem. V zadnjih letih ga je obiskalo po 800 organiziranih obiskovalcev letno. Ponuja veliko izobraževalnih vsebin kot so: značilnosti travniških sadovnjakov, spoznavanje starejših sort, pomen biotske pestrosti, vloga koristnih živali in različnih opraševalcev in dela v nasadu v različnih obdobjih vegetacije. Sadni vrt dopolnjuje čebelnjak, zeliščni vrt in vinograd. Velik poudarek je namenjen delu z mladimi in vodenim ogledov za učence osnovnih šol.

junija 2021 bo organiziran dan odprtih vrat na katerem se bodo strokovni prispevki navezovali na »Dan travniških sadovnjakov” in na »Mednarodno leto sadja in zelenjave«.

• Spletna stran: https://zavod-jabolko.si/
• Kontakt za medije: TIC (040 625 148), tic@kc-semic.si;
Janez Gačnik (031 592 894), janez.gacnik@gmail.com

Območje: Celotna Slovenija
• Organizacija: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) v sodelovanju z Biotehniško fakulteto LJ (BF)
• Naslov aktivnosti oz. projekta: PRP (Program za razvoj podeželja)-projekt: Pregled, inventarizacija in monitoring rastlinskih genskih virov, ki so pomembni za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo in situ na kmetijskih gospodarstvih
• Partnerji: KIS, BF
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: 2019 – 2021.
• Izpostaviti želimo: Projekt, ki sicer zajema različne kmetijske rastline je tesno povezan tudi s sadnimi rastlinami, saj je težišče dela v drugem letu trajanja projekta na sadjarskem področju. Cilj je evidentirati, katere sadne sorte (predvsem pri jablanah in hruškah) še imamo na terenu v Sloveniji, tako v obliki travniških nasadov, kot v obliki posamičnih dreves. Ta popis bo služil nadaljnji bodoči analizi, katere sorte so potencialno zanimive za obnove travniških sadovnjakov in za postavitev novih travniških sadovnjakov. Trenutno se za takšne nasade navadno uporablja sorte iz relativno ozkega nabora in pojavlja se velika potreba po razširitvi tega nabora.
• Spletna stran: https://www.kis.si/Program_razvoja_podezelja/Poduktep_10.2/
• Kontakt za medije: gregor.osterc@bf.uni-lj.si

Območje: Celotna Slovenija
• Organizacija: Biotehniška fakulteta
• Naslov aktivnosti oz. projekta: Javna služba rastlinske genske banke
• Partnerji: Kartuzija Pleterje
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: trajna naloga
• Izpostaviti želimo:
Projekt, ki sicer zajema različne kmetijske rastline je v svojem ločenem delu posvečen tudi sadnim rastlinam. V okviru projekta zbiramo, hranimo in ocenjujemo lastnosti posameznih starih sort sadnih rastlin. Zbran material je večplastno izjemno pomemben za Slovenijo. Posebej velik pomen ima za oblikovanje ustreznega sortimenta v travniških sadovnjakih v Sloveniji.
• Spletna stran: https://pleter.si/izdelki/sadje_in_ostalo/57/genska_banka/
• Kontakt za medije: gregor.osterc@bf.uni-lj.si

Območje: Območje Alp (Interreg Alpine Space)
• Organizacija: Kmetijski inštitut Slovenije
• Naslov aktivnosti oz . projekta: LUIGI – Povezovanje zelene infrastrukture urbanih in visokogorskih območij – multifunkcionalne storitve za kakovostno življenjsko okolje
• Partnerji:
o Vodilni partner: MCM, Milano, ITALIA
o Slovenski partnerji: Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana; ICRA, Idrija
o Ostali partnerji: FLA, Milano, ITALIA; CityMetroTO, Torino, ITALIA; Eurac Research,Bolzano, ITALIA; alp Bayern, München, DEUTSCHLAND; HSWT, Freising, DEUTSCHLAND; GAM, Grenoble, FRANCE; ALPARC, Grenoble, FRANCE; RMB, Bad Tatzmannsdorf, ÖSTERREICH; SIR, Salzburger, ÖSTERREICH; PTE, Zernez, SCHWEIZ; FiBL, Frick, SCHWEIZ
• Obdobje aktivnih prizadevanj za ohranjanje: 1.10.2019 – 30.6.2022
• Izpostaviti želimo: Cilj LUIGI-ja je uresničitev politične deklaracije alpskih držav in regij EUSALP o „zeleni infrastrukturi“ (2017), ki poziva k določitvi mednarodnih pilotnih projektov, ki obravnavajo za EU pomembne aspekte zelene infrastrukture. LUIGI se prilagaja tudi tematskim ukrepom akcijskega načrta za zeleno gospodarstvo Alpske konvencije (Green Economy Action Plan), ki je bil sprejet na 15. alpski konferenci (2019).
Projekt želi prepoznati pritiske na alpske ekosisteme in storitve, ki jih ti nudijo tudi širšim območjem izven gorskih regij. Prav tako želi okrepiti povezavo med alpskimi/podeželskimi ekosistemi in urbanimi središči ob vznožju Alp na podlagi usklajene gospodarske in socialne izmenjave. Prepoznati in ovrednotiti želimo skupne koristi, ki izhajajo iz mreže različnih oblik zelene infrastrukture in njihov potencial za trajnostni gospodarski razvoj, ki temelji na naravnem kapitalu in ekosistemskih storitvah. Okrepiti želimo sodelovanje med gorskimi/podeželskimi in mestnimi območji pri zagotavljanju višje kakovosti življenja in boljšega mestnega okolja ljudem, ki živijo v mestnih središčih.
Projekt temelji na dobrih praksah povezanih z ekosistemskimi storitvami (Ecosystem services – ESS), zeleno infrastrukturo in mestnimi omrežji in želi:

dvigovati zavedanje oblikovalcev politike o alpskih ekosistemih, zeleni infrastrukturi in storitvah, ki jih le ti zagotavljajo mestnim območjem;
določiti in ovrednotiti gospodarske, okoljske in družbene koristi, ki jih alpska zelena infrastrukture zagotavljajo mestnim območjem;
razviti poslovne modele za koriščenje tržnega potenciala za ohranitev in izboljšanje zelene infrastrukture na podeželju ter mobilizacijo finančnih virov (npr. prek javno-zasebnih partnerstev) za njihovo podporo;
izmenjavati znanja o alpskih/podeželskih ekosistemih in zeleni infrastrukturi ter učinkovitih tehnikah za njihovo vzdrževanje in izboljšava na mednarodni ravni;
zagotavljati orodja za usklajevanje povpraševanja in ponudbe alpskih ekosistemskih storitev na regionalnih in mestnih trgih.
• Spletna stran: https://www.kis.si/Zbirka_vseh_projektov_OKENV/LUIGI/
https://www.alpine-space.eu/projects/luigi/en/home
• Kontakt za medije:
• Klara Rekič – KIS (Klara.Rekic@kis.si, +386 (0)1 280 51 11)

KGZS – JAVNA SLUŽBA ZA KMETIJSKO SVETOVANJE, NEKATERI ZAVODI
ORGANIZACIJA : KGZS – NOVO MESTO
Območje KGZS – NOVO MESTO
• Aktivnosti:

začetne aktivnosti KGZS – Zavodu Novo mesto segajo v pozna devetdeseta leta prejšnjega stoletja in so vezane na projekt OTS (Oživitev travniški sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije) in kasneje na projekt INTERREG IIIA »Travniški sadovnjaki«.
Projekta sta omogočila usposobitev strokovnega kadra, nakup opreme za prikaze oživitvene rezi visokodebelnih sadnih dreves ter pridobitev potrebne opreme za predelavo sadja v sadni sok, sadno vino, sadni kis, sadno žganje in suho sadje, na kateri so razvijali tehnologijo,
izvajala so se svetovanja, priprava in pregledi investicij v sklopu javnih razpisov za travniške sadovnjake (sajenje novih visokodebelnih sadnih dreves – priprava tal, sajenje, izbor sadnih vrst, izbor podlag in sort,…),
svetovanje oživitvene in vzdrževalne rezi v obstoječih travniških sadovnjakih ter svetovanje vzgojne rezi visokodebelnih sadnih dreves, z različnimi oblikami svetovanja (prikazi, delo v krožkih…),
svetovanje vse ostalih tehnoloških ukrepov v travniških sadovnjakih (gnojenje,…),
osveščanje o pomenu ohranjanja travniških sadovnjakov in o pomenu biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst v travniških sadovnjakih in izvedba strokovnih predavanj o pomenu travniških sadovnjakov
https://www.youtube.com/watch?v=49F0f8xa2Os
izvedba prikazov in praktičnih delavnic predelave sadja iz travniških sadovnjakov v
sok, vino, kis, žganje in suho sadje po celotni Sloveniji
https://www.youtube.com/watch?v=56icP_8MOQA
Postopki za proizvodnjo jabolčnega soka in krhljev – Gospodarstvo in delo – TGR Furlanija Julijska krajina (rainews.it)
izvedba dogodkov in razstav sadja na temo travniških sadovnjakov ter strokovno
vodenje, sodelovanje z vrtci in osnovnimi šolami, izvedba ocenjevanj sadnih sokov in
sadnih kisov, objave strokovnih člankov in prispevkov v medijih.
• Kontakti za medije: Tatjana Kmetič Škof specialist II – kmečko družino in dopolnilno dejavnost na kmetiji, tel (07) 373 05 96, 031 306 183, tatjana.kmetic-skof@kgzs-zavodnm.si; Andreja Brence, specialist II – sadjarstvo, tudi ekološko, tel (07) 373 05 75, 051 343 127, andreja.brence@kgzs-zavodnm.si ; Martin Mavsar, specialist II – kmetijska tehnika in sadjarstvo, tel (07) 373 05 87, 031 200 618, martin.mavsar@kgzs-zavodnm.si .

ORGANIZACIJA : KGZS – Zavod Celje
Območje KGZS – ZAVOD CELJE

• Aktivnosti za celotno območje zavoda:

Delo kmetijsko gozdarskega zavoda Celje na področju oživitve in ohranjanja travniških sadovnjakov ima več desetletno tradicijo,
Vzpostavitev strokovne skupine svetovalcev za oživljanje travniških nasadov in sadnih vrtov pred dvajsetimi leti, ki je intenzivno pristopila k ohranjanju še obstoječih travniških sadovnjakov, kot tudi spodbujanju kmetov za širitev tovrstnih nasadov,
narejen je bil popis travniških nasadov, delo pa se je nadaljevalo z izobraževanjem kmetov in svetovalcev, izvedena so bila številna predavanja in delavnice na temo oživitvene ali redne rezi, sajenja, cepljenja ( s tem tudi ohranjanja nekaterih že zelo redkih, včasih nepoznanih sort), varstva pred boleznimi in škodljivci, gnojenje,
logično nadaljevanje dela je bilo organizacija izobraževanj s področja predelave in prodaje predelanih izdelkov iz sadja ter permanentno osveščanje kmetov o pomenu ohranjanja avtohtonih in tradicionalnih sort sadja,
kmetijski svetovalci so dodatno krepili znanje kmetov sadjarjev v okviru ukrepa »Ohranjanja travniških sadovnjakov« , ki je bil del PRP 2007-2013 ter PRP 2014-2020, kjer so svetovali kmetom, ki so bili vključeni v to operacijo/ukrep.

• Kontakt za medije: Vodja oddelka JSKS, Vesna Čuček, univ. dipl. inž. agr. in univ. dipl. ekon., tel.: (03) 42 555 11, 041 435 528 vesna.cucek(at)ce.kgzs.si ; Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot. svetovalec specialist II (za področje ekološkega kmetovanja) tel.: 03 42 55 513, 041 426 513 mitja.zupancic(at)ce.kgzs.si

• Ožje območje: Izpostavi Dravograd in Prevalje
• Aktivnosti:

več kot 25 let organizacija in izvedba izobraževanj za kmetovalce s področja obnove in ohranitve travniških sadovnjakov (rezi, sajenje, itd. ) ter predelave sadja (tehnologija, priglasitve dopolnilnih dejavnosti, trženje, ocenjevanje, itd.),
Pomoč pri ustanovitvi in delovanju sadjarskih društev, SD BOBOVEC (Dravska dolina), SD MEŽIŠKA DOLINA, SD LESNIKA (Mislinjska dolina) , SD DRAVOGRAD in smo strokovni mentorji SD Mežiška dolina ter SD LESNIKA, katerih glavna aktivnost je ravno obnova in ohranitev travniških sadovnjakov, dvig prepoznavnosti tradicionalne koroške pijače – koroški mošt , vsakoletna organizacija sadjarskih razstav , kjer se predstavijo stare sorte sadja in izdelki iz sadja,
Sodelovanje s šolami in vrtci z namenom osveščanja o pomenu starih sort in sadja,
sodelovanje pri tradicionalni prireditvi SD Mežiška dolina »Moštna gavda in izbor moštne dečve« (strokovna pomoč),
strokovna pomoč, pri vzdrževanju več učnih travniških sadovnjakov, sodelovanje s turističnim društvom pri prikazih starih načinov predelave sadja,
pomoč pri snemanju kmetijske oddajee LJUDJE IN ZEMLJA https://4d.rtvslo.si/arhiv/ljudje-in-zemlja/174742480 na temo predstavitve sadjarstva na koroškem in promocije koroškega mošta.
cilj v prihodnosti – ustanovitev »Fontane mošta«,

• Kontakt za medije: Konrad Dihpol, koodinator II, za območje izpostave Dravograd, tel.: 02 87 106 80, 041 442 825, konrad.dihpol(at)ce.kgzs.si; Darja Jeriček, svetovalka specialistka za področje razvoja podeželja tel.:02 824 69 23, 041 474 881 darja.jericek(at)ce.kgzs.si

• Ožje območje: Izpostava Slovenj Gradec
• Aktivnosti:

preko dvajsetletno načrtno strokovno delo na ohranjanju in pomlajevanju travniških sadovnjakov (pomoč pri zagotavljanju sredstev za nabavo sadik jablan za obnovo (16.000 v zadnjih 20 letih, izobraževanje sadjarjev…),
pomoč pri ustanovitvi sadjarskega društva Mislinjske doline, preko katerega večinoma poteka strokovno izobraževanje sadjarjev ,
pomembne aktivnosti : Razstave starih sort jablan, hrušk…, izvedba tečaja »Mojster rezi visokodebelnih dreves«, tečaji n demonstracije (žganjekuha, priprava likerjev….), tradicionalna ocenjevanja moštov, žganj in likerjev, v sodelovanju z Društvi kmečkih žena tudi priprave jedi iz sadja travniških sadovnjakov,
soavtorstvo kmetijske svetovalke Marije Vaukan pri knjižici »Travniško sadje v Mislinjski dolini in na Koroškem« ( dve izdaji)

• Kontakt: Marija Vaukan, univ. dipl. inž. zoot.,terenski kmetijski svetovalec I, tel.: 02 883 99 12, 041 436 519, marija.vaukan(at)ce.kgzs.si; Smiljan Štruc, koordinator II, za območje izpostave Slovenj Gradec, tel.: 02 88 399 10,041 475 477, smiljan.struc(at)ce.kgzs.si

ORGANIZACIJA : KGZS – Zavod Kranj
Območje KGZS – ZAVOD KRANJ
• Aktivnosti za celotno območje zavoda:

Kmetijski svetovalci sodelujejo na naslednjih projektih povezanimi s tematiko Travniških sadovnjakov:

Od pridelka do izdelka (LAS Gorenjska košarica): izveden je bil sklop delavnic na temo travniških sadovnjakov na treh lokacijah:

Primerne sorte in pomen travniškega sadovnjaka za naravno krajino (Tatjana Grilc, uni.dipl.inž.agronomije)
Načrtovanje in sajenje novega travniškega sadovnjaka (Erika Boltar, uni.dipl. inž. agronomije)
Oskrba travniškega sadovnjaka med letom in rez sadnega drevja s prikazom ( Germana Pivk,.inž.kmetijstva)

Kulinarično popotovanje (LAS Gorenjska košarica): v sklopu ostalih delavnic namenjenih spodbujanju lokalne pridelave je bilo izvedeno predavanje na temo TSA:

Pridelava alternativnih sort sadja travniških sadovnjakov in jagodičevja
(Erika Boltar, uni. dipl. inž. agronomije)

Odprta vrata kmetij (zunanji izvajalci za Las Gorenjska košarica
KGZS-Zavod Kranj je kmetijam nudil vso strokovno pomoč pri pripravi programov ter sodeloval pri prenosu znanja.
Sadjarji za opraševalce, opraševalci za sadjarje: sodelovanje na projektu,prenos pridobljenega znanja na širšo javnost

• Kontakt za medije: Tomaž Cör, vodja oddelka JSKS, tomaz.cor@kr.kgzs.si, 04 280 46 35, 051 216 106

Stare sorte v travniških sadovnjakih –

PROJEKT: Stare sorte v travniških sadovnjakih – ponovno obujen, pozabljen zaklad

Več od srebra in zlata nam sadno drevje da.

O projektu

Program DynAlp nature spodbuja inovativne ideje, ki jih je mogoče prenesti tudi v druga okolja in katerih namen je tako oblikovanje naravnih prostorov, kakor tudi ohranjanje in ustvarjanje biotske raznovrstnosti. Varstvo narave in biotske raznovrstnosti v Alpah je tako naloga, ki jo želi izpolniti 25 občin in regij iz sedmih alpskih držav v okviru »Omrežja občin – Povezanost v Alpah«.

Občina Kranjska Gora že od leta 2013 sodeluje v programu skupaj z Občino Kamnik s projektom za ohranitev ekološko dragocenih zelenih površin na mestnih območjih. Poudarek projekta je na ohranjanju avtohtonih sadnih vrst in travniških nasadov, kot pomembnem elementu naravne krajine.

V projekt smo želeli vključiti čim večje število občanov, ki stara sadna drevesa še imajo, in tiste, ki so se radi priključili v akcijah zasajanja avtohtonih sadnih dreves ter pridobivali nova znanja.

V Kranjski Gori smo na javnih površinah posadili 157 avtohtonih sadnih dreves, ki že drugo leto veselo rastejo (travnik pred Domom Viharnik, park pred Hotelom Ramada, vrt pred OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, travnik pred OŠ Mojstrana). Na kmetiji Mertelj v Gozd Martuljku pa nastaja tudi učni sadni vrt. To jesen sadimo tudi stare sorte hrušk tepk, ki bodo krasile Športni park Ruteč v Kranjski Gori.

V projektu Ekološki zeleni prostor na poselitvenih območjih želijo občine naravno pestrost vnovič vrniti na poselitveno območje in njegovo okolico, ljudem, živalim in rastlinam pa ustvariti skupen prostor za življenje. Projekt spodbuja tudi zavest o ekološki vrednosti tovrstnih majhnih zelenih površin.

Trajanje projekta: 2013 – 2016

Program financira lihtenštajnski sklad Pancivis in vključeni partnerji.

Več o projektu si lahko preberete na spletni strani Občine Kranjska Gora (www.obcina.kranjska-gora.si) in Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj (www.ctrp-kranj.si).

O vzgoji, (starih) sortah in negi sadnega drevja je na voljo veliko literature, mi pa vam priporočamo:

– Belle I. 1923. Sadjarstvo. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 430 s.

– Humek M. 1923. Praktični sadjar. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, 409 s.

– Godec B. 2006. Jablanove sorte travniških sadovnjakov. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 1-57

– Franci Štampar in sodelavci. 2009. Sadjarstvo. Kmečki glas, Ljubljana, 416 s.

Seznam drevesnic, ki pridelujejo sadike starih sadnih drevesnih sort, si oglejte na www.ctrp-kranj.si

Za praktične nasvete pa lahko vprašate našega agronoma dr. Jana Bizjaka (jan.bizjak@ gmail.com, 040 354 716).

Želimo vam veliko uspeha, predvsem pa veselja pri vzgoji vaših sadnih dreves.

Izdajatelj: Občina Kranjska Gora in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, oktober 2015

Gradivo pripravili: agronom dr. Jan Bizjak, Vlasta Juršak, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

Oblikovanje: Marioana, Tomaž Mušič, s.p.

Tisk: Tiskarna Šulc, Kranj, d.o.o.

Avtorji fotografij: Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, agronom dr. Jan Bizjak, Gregor Pintar.

Naklada: 2000 izv.

Za vsebino publikacije odgovarjata Občina Kranjska Gora in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Travniški sadovnjaki, ki so v preteklosti ljudem na kmetijah služili predvsem kot pomemben vir hrane za njihovo preživetje, danes postajajo veliko več kot le to.

»Čistokrvne« avtohtone sorte jabolk, med katerimi smo v Sloveniji lahko ponosni na gorenjsko in dolenjsko voščenko ter goriško sevko, že desetletja oziroma stoletja krasijo našo že tako lepo podeželsko krajino. Družbo pa jim dela na stotine drugih udomačenih sort jablan, ki se bohotijo v naših travniških sadovnjakih.

Iz majhne peške zraste mogočno drevo …

Današnji, še obstoječi travniški sadovnjaki so sad naših kmetov, ki so v preteklosti svoje travnike pridno zasajali s sejanci, vzgojenimi iz jablanovih pečk ali pa kar sadikami gozdne jablane (lesnike), ki so jo izkopali v gozdu. Sprva so jih precepljali predvsem s sortami, ki so jih našli v svoji bližnji okolici, kasneje pa z vedno bolj žlahtnimi, okusnejšimi sortami. Le te so jim ob razmahu trgovine, prinesle tudi kar nekaj zaslužka. Vzgoji in negi sadnega drevja so kmetje posvečali ogromno svojega časa in pozornosti, njihov odnos do samih dreves kot tudi njihovih sadežev pa je bil vreden vsega občudovanja.

Kar pri sajenju in začetni vzgoji zamudiš, zelo težko kasneje nadoknadiš, spremeniš …

Sajenje sadnega, pa tudi ostalega drevja bi lahko primerjali s porodom oziroma rojstvom pri človeku; z njim se vse skupaj šele začne in začetne napake kasneje le stežka popravimo.

Primerna lega …

Vsako sadno drevo bo hvaležno za sončno lego in globoko, skrbno obdelano, dobro rodovitno zemljo. Ta je še posebej pomembna oziroma skorajda nujna za jablane sort: grafenštajnc, koksova oranžna reneta, ananasova reneta, kanadka, boskopski kosmač, londonski peping in lepocvetka (rumeni bellefleur).

Sorte Bojkovo jabolko, pisani kardinal, carjevič, Harbertova in Baumannova reneta, bobovec, krivopecelj in gorenjska voščenka pa za tla niso tako izbirčne in dobro uspevajo tudi v slabših razmerah in plitvejši, manj rodovitni zemlji.

Dovolj življenjskega prostora …

Preden drevo posadimo na stalno mesto, mu moramo zagotoviti in nameniti dovolj življenjskega prostora, torej dovolj veliko sadilno razdaljo. Ta je v ekstenzivnih sadovnjakih in vrtovih, kjer ne izvajamo nobenih škropljenj, za zdravje dreves in njihovih sadežev še toliko bolj pomembna.

Za sorte jablan cepljene na sejanec šibkejše rasti (beličnik, ontario) naj sadilna razdalja v vrsti znaša vsaj 7m, za bujnejše sorte (boskopski kosmač, gorenjska voščenka, bobovec) pa tudi do 10 m. Hruške na sejancu 8 -10 m (podlaga tepke, moštnice), slive oziroma češplje 6 – 8 m, češnje na sejancu, ki jih v travniške sadovnjake sicer le redko sadimo, pa 8-10 m. Kadar sadimo drevesa v večih vrstah naj bo medvrstna sadilna razdalja še kak meter večja.

Ustvarjanje primernega doma …

Sadilna jama širine 0,8-1,2 m in globine 0,5 m naj bo, če je le mogoče, pripravljena vsaj 14 dni pred saditvijo. Na dno sadilne jame položimo narobe obrnjeno travno rušo, dodamo pol samokolnice komposta, ki ga v manjši količini primešamo tudi zemlji, v katero sadiko neposredno sadimo. Poškodovane korenine pred mestom poškodbe pravokotno odrežemo. Pri sajenju pazimo, da so korenine enakomerno razporejene in da je cepljeno mesto vsaj 5, še bolje pa 10 cm nad zravnanimi tlemi. Globlje kot bomo sadiko posadili, večje in višje drevo bomo dobili, pri čemer je pomembno, da je ne posadimo pregloboko (cepljeno mesto 10 cm nad tlemi). Sadiko po sajenju privežemo ob 2 m visok kol debeline 5 cm, jo nežno zalijemo in zalivanje, posebej spomladi, če ni dovolj padavin, večkrat ponovimo. V primeru, da se na zemljišču pojavlja voluhar, si lahko delno pomagamo s sajenjem v sadilne pocinkane mreže. Še bolje pa je, če v svoj sadovnjak privabimo podlasico (ji pripravimo zložen kup drv ali manjših skal pod streho) ali pa kanjo (postavimo 4 m visok steber v obliki črke T). Na ne ograjenem zemljišču sadiko ogradimo s samostoječo mrežo premera 70 cm in višine metra in pol še bolje pa dveh metrov. Če mreža ni samostoječa, ji moramo priskrbeti primerno oporo, zelo primerni so štirje oporni koli višine vsaj dveh metrov.

Jeseni ali spomladi posajeno sadiko, spomladi obrežemo. Višino prvih vej izberemo glede na to ali bomo spodaj pasli oziroma kosili, v obeh primerih pa vej večinoma ne zastavljamo nižje kot 1,6 m od tal. V naslednjih letih z vzgojno rezjo razpiramo ogrodne veje ter izrezujemo navpične poganjke, veje, ki rastejo pod preostrim kotom ter veje obrnjene v notranjost krošnje.

V prvih letih drevesa ne gnojite (preveč) z dušičnimi gnojili. Če so drevesa preveč gnojena, poganjke dreves rade napadejo uši, ki bodo deformirale poganjke in zmanjšale rast poganjkov, torej bo učinek ravno nasprotni, kot si ga želite. Dušika je v s humusom bogati zemlji in dodatku komposta za prva leta rasti mladega drevesa več kot dovolj. Dodamo še vedno lahko, odvzamemo pa težko.

Po petih do desetih letih (širok razpon je posledica raznolikosti sort pa tudi podlag) je vzgojna rez večinoma zaključena. Takrat začne večina jablanovih sort cepljenih na sejanec že tudi cveteti in roditi prve sadeže. Posledično se rast nekoliko umiri, drevo pa potrebuje več hrane. Najbolj bo hvaležno za kompost ali dobro uležan hlevski gnoj, ki ga spomladi raztresemo na obodu oziroma obrobju krošnje.

Treba se je zavedati, da je za travniške sadovnjake edina primerna podlaga sejanec oziroma semenjak, pri kateri prve sadeže večinoma lahko pričakujemo šele 5 ali pa celo deset let po sajenju. Če si sadeže želite prej, si sadna drevesa posadite v vrt in pri jablanah izbirajte med sortami cepljenimi na podlage M9 (plodovi že drugo leto po sajenju oziroma MM106; plodovi tretje leto po sajenju), vendar pa imajo te podlage tudi svoje slabosti, o čemer si lahko več preberete v literaturi.

Izbirajmo odpornejše sorte …

V zgornjem delu Gorenjske, kjer je padavin več (ugodno za razvoj škrlupa), temperature pa nižje (nevarnost pozeb) kot v drugih koncih Slovenije, je še toliko bolj pomembno, da pri izboru jablanovih sort izbiramo med odpornejšimi. Sem spadajo beličnik, boskopski in damasonski kosmač, kanadka, krivopecelj, bobovec, gorenjska voščenka, lonjon, štajerski mošancelj in štajerski pogačar, Jakob Lebel, goriška sevka…., občutlivejše sorte; londonski peping, jonatan, grafenštanjc, koksova oranžna reneta, carjevič, lepocvetka (rumeni bellefleur)…, pa sadimo posamično in le na najboljše lege.

Treba pa je poudariti, da k odpornosti in zdravju drevesa s pravilno nego; pravilno in redno rezjo, gnojenjem, pravočasnim obiranjem in izbiro primerne lokacije veliko lahko prispevamo tudi mi sami.

»Naložba« za užitek v vseh letnih časih …

V naši prelepi Sloveniji nobena sadna vrsta nima tako širokega in časovno razpotegnjenega spektra uporabe, kot ga ima jabolko. V svežih surovih jabolkih lahko uživamo vse od sredine julija (beličnik) pa, ob dobri kleti in primerni sorti (ontario, jonatan, rdeči železnikar,…) vse do novih, svežih beličnikov v naslednjem letu. Pečeni carjeviči in mošanclji nam ob vonju cimeta sladkajo zimske dni, krhlji iz kiselkastih sort pa so primerni za vsako malico. Mešanica starih sort (krivopeclja, voščenke, carjeviča, boskopskega kosmača in ostalih) nam da odličen jabolčni sok, prav iz kosmača pa se po mnenju mnogih gospodinj in sladokuscev še vedno speče tudi najboljši jabolčni štrudelj. Seveda pa ne smemo pozabiti, kako zelo koristno je uživanje sadja za naše zdravje.

Več kot truda in znanja vložiš, lepši sad od hvaležnega drevja dobiš …

Eno je zasajanje novega življenja – novih mladih dreves, nič manj pomembna pa ni nega in oskrba starejših, nenegovanih ali slabše oskrbovanih dreves. Drevo nam bo zelo hvaležno, če ga bomo redno pomlajevali in primerno gnojili, za ves naš trud pa bomo tudi v pozni starosti celo stotih let in več, od njega lepo in zdravo sadje dobili. Hvaležne pa nam bodo tudi ptice, vrsta žuželk in ostalih živali, pa tudi rastlin, ki jim mogočne krošnje dreves nudijo hrano in zatočišče za njihov obstoj. Nenazadnje pa nam bodo hvaležni tudi naši zanamci, ki bodo v lepotah in sadovih mogočnih travniških dreves uživali, kot lahko uživamo mi, ker v preteklosti nekdo ni mislil le in samo nase, ampak tudi na nas.

Travniško sadno drevje je zlato, ki se vedno bolj in bolj spet cenilo bo …

In se že ceni… In to je tisto, kar nas lahko najbolj veseli. Pogosto se namreč zgodi, da začnemo nekaj dovolj cenit in spoštovat, ko le to začne izginjati oziroma tega več ni. Zato sadimo, obenem pa negujmo in bodimo hvaležni za vsa mogočna sadna drevesa, ki že desetletja oziroma stoletja krasijo našo že tako lepo podeželsko krajino. Poskrbimo, da bo tudi v prihodnosti tako.

Related Images:

(Visited 375 times, 1 visits today)